Act 9 | SloKJV | STEP | Savel pa, ki je še vedno izdihoval grožnje in poboj zoper Gospodove učence, je odšel k vélikemu duhovniku

Acts 9

9. Poglavje

1 Savel ^{▼▼[Leta Gospodovega 35.]} pa, ki je še vedno izdihoval grožnje in poboj zoper Gospodove učence, je odšel k vélikemu duhovniku 2 in si od njega izprosil pisem za shodnice v Damasku, da če najde kogarkoli od te poti, ^{▼▼od te poti: gr. od poti.} bodisi moške ali ženske, bi jih lahko zvezane privedel v Jeruzalem. 3 Medtem ko je potoval, se je približal Damasku in nenadoma je naokoli njega zasvetila svetloba iz nebes 4 in padel je na tla ter zaslišal glas, ki mu je rekel: „Savel, Savel, zakaj me preganjaš?“ 5 § On pa je rekel: „Kdo si ti, Gospod?“ In Gospod je rekel: „Jaz sem Jezus, katerega ti preganjaš. Zate je to težko, da se upiraš bodicam.“ 6 § In ta je trepetajoč in osupel rekel: „Gospod, kaj hočeš, da storim?“ In Gospod mu je rekel: „Vstani in pojdi v mesto in povedano ti bo, kaj moraš storiti.“ 7 Možje, ki so potovali z njim, pa so stali brez besed, ker so poslušali glas, vendar niso videli nobenega človeka. 8 In Savel se je dvignil s tal in ko so bile njegove oči odprte, ni videl nobenega človeka, ampak so ga vodili za roko in ga privedli v Damask. 9 In tri dni je bil brez vida in ni ne jedel, ne pil.

10 V Damasku pa je bil neki učenec, po imenu Hananija in njemu je Gospod v videnju rekel: „Hananija.“ In ta je rekel: „Glej, jaz sem tu, Gospod.“ 11 In Gospod mu je rekel: „Vstani in pojdi v ulico, ki se imenuje Ravna in v Judovi hiši povprašaj za nekoga, ki se imenuje Savel iz Tarza; kajti glej, on moli 12 in v videnju je videl moža, imenovanega Hananija, ki je vstopil in nanj položil svojo roko, da bi lahko prejel svoj vid.“ 13 Potem je Hananija odgovoril: „Gospod, od mnogih sem slišal o tem človeku, koliko zla je storil tvojim svetim v Jeruzalemu 14 in tukaj ima od visokih duhovnikov oblast, da zveže vse, ki kličejo tvoje ime.“ 15 Toda Gospod mu je rekel: „Odpravi se, kajti on mi je izbrana posoda, da ponese moje ime pred pogane in kralje in Izraelove otroke, 16 kajti pokazal mu bom kako velike stvari mora trpeti zaradi mojega imena.“ 17 In Hananija je odšel svojo pot ter vstopil v hišo in ko je svoje roke položil nanj, je rekel: „Brat Savel, Gospod, celó Jezus, ki se ti je prikazal na poti, ko si prihajal, me je poslal, da lahko prejmeš svoj vid in izpolnjen boš s Svetim Duhom.“ 18 In takoj so z njegovih oči padle kot bi bile luskine, in nemudoma je prejel vid in vstal ter bil krščen. 19 In ko je prejel hrano, je bil okrepljen. Potem je bil Savel nekaj dni z učenci, ki so bili v Damasku. 20 In nemudoma je v sinagogah oznanjal Kristusa, da je on Božji Sin. 21 Toda vsi, ki so ga slišali, so bili osupli in rekli: „Ali ni to tisti, ki je uničil tiste, ki so se v Jeruzalemu sklicevali na to ime in je prišel sèm zaradi tega namena, da bi jih lahko zvezane privedel k visokim duhovnikom?“ 22 Toda Savel je še bolj narasel v moči in zbegal Jude, ki so prebivali v Damasku ter dokazoval, da je ta pravi Kristus.

23 In potem, ko so bili izpolnjeni mnogi dnevi, so se Judje posvetovali, da ga ubijejo, 24 ^c toda njihovo prežanje v zasedi je bilo sporočeno Savlu. In noč in dan so stražili velika vrata, da ga ubijejo. 25 Potem so ga učenci ponoči vzeli in ga v košari spustili dol ob obzidju. 26 In ko je Savel prišel v Jeruzalem, se je poskusil pridružiti učencem, toda vsi so se ga bali in niso verjeli, da je bil učenec. 27 Vendar ga je Barnaba vzel in ga privedel k apostolom ter jim razodel kako je na poti videl Gospoda in da mu je govoril ter kako je v Damasku pogumno oznanjal v Jezusovem imenu. 28 In bil je z njimi, ter prihajal in odhajal iz Jeruzalema. 29 In pogumno je govoril v imenu Gospoda Jezusa ter se prerekal proti Grkom, toda oni so ga poskušali umoriti. 30 Nakar, ko so bratje [to] izvedeli, so ga odvedli dol v Cezarejo in ga poslali v Tarz. 31 Potem so imele cerkve po vsej celotni Judeji in Galileji ter Samariji mir in se izgrajevale, in ker so živele v strahu Gospodovem ter v tolažbi Svetega Duha, so bile pomnožene.

32 In pripetilo se je, ko ^{▼▼[Leta Gospodovega 38.]} je Peter potoval po vseh celotnih okoliših, [da] je prišel tudi dol k svetim, ki so prebivali v Lidi. 33 In tam je našel nekega moža, po imenu Enéj, ki se je osem let držal svoje postelje in je bil bolan zaradi paralize. 34 In Peter mu je rekel: „Enéj, Jezus Kristus te celostno ozdravlja. Vstani in postelji svojo posteljo.“ In ta je takoj vstal. 35 In vsi tisti, ki so prebivali v Lidi in Šarónu, so ga videli ter se obrnili h Gospodu.

36 Torej v Jopi je bila neka učenka, po imenu Tabíta, kar se po razlagi imenuje Gazela. ^{▼▼Gazela: ali, Srna, ali, Košuta.} Ta ženska je bila polna dobrih del in dejanj miloščine, ki jih je storila. 37 In pripetilo se je v tistih dneh, da je bila bolna in je umrla, katero so, ko so jo umili, položili v zgornjo sobo. 38 Ker pa je bila Lida blizu Jope in so učenci slišali, da je bil tam Peter, so k njemu poslali dva moža, ki sta ga prosila, da ne bi odlašal ^{▼▼odlašal: ali, bil užaloščen.} priti k njim. 39 Potem je Peter vstal in odšel z njima. Ko je prišel, so ga odvedli v zgornjo sobo, in vse vdove so jokaje stale poleg njega in kazale plašče ter obleke, katere je naredila Gazela, dokler je bila z njimi. 40 Vendar jih je Peter vse vrgel ven ter pokleknil in molil, in ko se je obrnil k telesu, je rekel: „Tabíta, vstani.“ In odprla je svoje oči, in ko je zagledala Petra, se je usedla. 41 In dal ji je svojo roko ter jo dvignil. In ko je poklical svete ter vdove, jo je izročil živo. 42 In to se je razvedelo po vsej celotni Jopi in mnogi so verovali v Gospoda. 43 In pripetilo se je, da je mnogo dni ostal v Jopi pri nekem strojarju Simonu.